Ko se nesreča spremeni v srečo, Monika Žagar, Sasha Furlan Seaton in Boris Furlan

Dnevnik BK, maj 2019

Slovenska pisateljica Monika Žagar, rojena leta 1949, doktorica skandinavskih študij, je dolgo časa delala in živela v Združenih državah Amerike in na unverzi v Berkeleyu predavala skandinavistiko.

Zdaj spet živi v Ljubljani. Pred leti nas je že navdušila z literarnim prvencem Dva brata, trije svetovi. To je biografski roman o družini, ki jo je po drugi svetovni vojni razdelila ideologija.

Člani bralnega krožka pa smo segli po novejši izdaji romana Košček čokolade v pasji dlaki. Zgodba se odvija v slovensko – kanadski družini, mati je Slovenka, ki živi med Ottawo in Kranjsko goro.

Pripovedovalka Paula, ki nima bioloških otrok, se s partnerjem Markusom odloči za posvojitev deklic iz Rusije. V napeti pripovedi spremljamo spopade in izzive mednarodnih posvojitev, zapletene, drage in dolge birokratske postopke, s  katerimi se soočajo pari, ki se zanje odločijo. Pisateljica nam z veliko mero empatije predstavi razmere, v katerih sta deklici na tujem  živeli.

Postopki, ki so nujni za izvedbo posvojitve otrok na tujem pomenijo svojevrstno preizkušnjo za bodoče starše in  velik strah in  precejšnje dvome pred dokončno odločitvijo zanje.  Za nove starše so vse prej kot vzpodbuda za tako pomembno odločitev. Globalizacija, ki se  v svetu vse hitreje  razvija in uveljavlja na vseh področjih življenja in dela na tem planetu, postavlja  človeku mnogo vprašanj. Eno od pomembnejših  je tudi, ne gre morda v teh primerih posvojitev otrok iz tujine za novo kolonizacijo ljudi. A o tem ne bi sedaj razpravljala in tudi avtorica se s tem vprašanjem ne obremenjuje.

Vsekakor nam pisateljica podrobno opiše potek  prilagajanja otrok na nove starše in na novo okolje in obratno seveda, ki terja na obeh straneh veliko vztrajnosti, poguma in potrpežljivosti.  Obdobje prilagajanja zaznamujejjo  mnoge travme, ki  pa jih poplača veselje, ko družina zaživi svoje skupno življenje.

Vse opisano pa tudi  v bralcu zagotovo pušča sledi.

Drugi knjigi, ki smo ju brali v preteklem mesecu,  se nanašata  na čas fašizma in druge svetovne vojne in dogodkov po končani vojni in sta  povezani z družino Furlan. Bili so ugledna  slovenska meščanska družina, ki je živela v Trstu. Oče Boris, slovenski profesor prava, mama Ana, rojena Černagoj in trije otroci, najstarejši Borut, sestra Stasha in najmlajši brat Aljoša so morali Trst zapustiti zaradi fašizma. Najprej so nekaj časa živeli v Ljubljani, ko pa je postalo tudi tukaj prenevarno zanje, so zbežali najprej v  Jeruzalem, nato  v Južno Afriko, potem pa v ZDA in od tam v Veliko Britanijo, kjer je oče Boris sodeloval z jugoslovansko kraljevo vlado v Izgnanstvu.

Knjigo z naslovom Vojna vse spremeni je napisala hči Sasha Furlan Seaton, ki je knjigo objavila v angleškem jeziku. V njej podrobno opisuje življenje družine v Trstu, pa potem v Ljubljani in vse poti, ki so jih morali prehoditi, da so našli varnost za svoja življenja. Kljub vsemu so se  ponovno vrnili v Jugoslavijo in hči se je pridružila partizanom v Dalmacij. Kasneje ji je uspelo priti v Rim, od tam pa nazaj čez lužo, kjer je doštudirala, se zaposlila in si ustvarila družino. Ostala je v ZDA.

Na zadnji strani knjige je zapisano:« Kdo je v resnici moj oče? Zakaj se ga režim mogočnega jugoslovanskega voditelja tako boji, da meni, da ga mora ubiti? In najpomembneje: kako naj mu pomagam, ko pa sem sama v nevarnosti?«

O tem in še mnogo drugih dejstev je zapisano v njeni knjigi.

Drugo knjigo je napisal najmlajši brat Aljoša in ima naslov Domov. Še mladoleten je ostal v Ameriki in z bivanjem tam se prične knjiga. Opisuje, kaj vse je moral početi, da je preživel, kako je zaključil gimnazijsko šolanje v New Yorku in se potem po končani maturi vrnil v Jugoslavijo in priključil partizanom. Zanimivo je šolanje za vojaškega pilota v Rusiji, saj je vse te velike daljave prepotoval z ladjo in vlakom. Želja, da bi se družina ponovno srečala v  polnem številu se mu ni nikoli izpolnila. Oče, obsojen na Nagodetovem procesu je bil najprej obsojen na smrt. Kasneje so mu kazen spremenili v zapor. Psihično in fizično so ga povsem uničili. Sestra je za vedno ostala v tujini. Sam se je po vojni zaposlil kot novinar pri Delu a umrl mlad, star komaj 36 let.

Knjigi je dobro prebrati v kompletu, saj se zgodbi dopolnjujeta in natančno opisujta usodo družine neposredno pred, med in po končani drugi svetovni vojni.

Še enkrat se bralec lahko prepriča o tem, kako kruto je ta čas zaznamoval ne le posameznikov temveč celotne družine. Zaželiš si le, da se kaj podobnega  nikoli več ne ponovi.

Dragica Krašovec, urednica