Predavanje dr. Matjaža Gamsa: Bela knjiga slovenske demografije

Na predavanju, ki je bilo 5. 6. 2019, in se ga je udeležila 12 ljudi, nam je dr. Matjaž Gams predstavil Belo knjigo slovenske demografije, ki sta jo izdala skupaj z Janezom Malačičem z ekonomske fakultete.

Predstavljam nekaj misli s predavanja.

Demografski problemi Slovenije, pa tudi Evrope in človeštva, so dolgoročno, srednjeročno in delno tudi kratkoročno najpomembnejši strukturni problemi, katerih reševanje je ključno za uspešen razvoj. Svetovna rast prebivalstva se počasi ustavlja. Prebivalstvo sveta bo predvidoma doseglo nekaj čez 10 ali morda11 milijard, nato pa bo začelo upadati. Po nekaterih napovedih bodo problemi (klimatske spremembe, okolje, pretirana poraba ipd.) v nekaj desetletjih ne samo zmanjšali kvaliteto življenja, ampak celo nekatere regije spremenile v taki meri, da v njih ne bo mogoče normalno živeti. Posledično grozi, da se bosta tako kvaliteta življenja kot svetovna gospodarska rast obrnili v negativno smer.  Potrebno bo povečati skrb za okolje in se usmeriti v trajnostni razvoj.

S totalno stopnjo rodnosti pod 1.6 v zadnjih desetletjih v Sloveniji, pa tudi v številnih drugih državah v Evropi, smo daleč pod idealnim trajnostnim številom 2.1 otrok na žensko. Evropski problemi so precej drugačni kot npr. afriški. V preostanku tega stoletja bo Afrika edina celina s hitro rastjo prebivalstva, njen delež v svetovnem prebivalstvu pa se bo hitro višal. V Sloveniji se vsako leto rodi okoli 10.000 otrok premalo za nemoteno reprodukcijo, kar se preko vsakoletnega primanjkljaja že sedaj prenaša v stanje, ki bo že v bližnji prihodnosti nevarno za normalno delovanje osnovnih družbenih podsistemov, kot so npr. nemotena  reprodukcija aktivnega prebivalstva, primeren dotok kvalitetnih kadrov, zdravstveno varstvo, obramba države, financiranja pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne  oskrbe, servisiranje zadolženosti države ipd., dolgoročno pa celo obstoj družbene skupnosti, države in nacionalne identitete, če naštejemo samo najpomembnejše. Z dolgoročnejšo rodnostjo najmanj okoli 1,8 –1,9 so razmere v taki državi še znosne, če je država odprta za raven imigracije, ki jo je še možno normalno integrirati, nižje vrednosti pa povzročajo celo vrsto že naštetih težav, ki se jim praktično ne da izogniti.

 V zadnjih letih imamo samo okrog 15% prebivalstva starega do 14 let, okrog 19% je starejših od 65 let. Najpomembnejše pa je, da se bo prebivalstvo Slovenije še naprej zelo hitro staralo, tako da bo delež starejših od 65 let že sredi tega stoletja dosegel raven blizu 30 %. Te procese bi lahko omilili s stimulativnim povečanjem delovne dobe, z omogočanjem upokojencem, da aktivno sodelujejo v delovnem procesu. Ob tako premajhni rodnosti, kot jo ima Slovenija, je nujno omogočiti priseljevanje ter vlagati v šolanje in usposabljanje predvsem mlajših priseljencev. Namesto sedanjega stihijskega pristopa k priseljevanju, je treba podrobno analizirati potrebe po kadrih določenih profilov in jih na sistematičen način poiskati in vpeljati v delo in okolje.

Vsako leto iz Slovenije odide cca 5 – 8.000 državljanov in pride približno toliko tujcev. Posebej problematičen pa je odhod najbolj sposobnih mladih, ki ga ocenjujemo na cca 1000 letno. Zato Slovenija nima zadosti mladih in prodornih idej, sveže energije, agilnosti in porajanja ter ustanavljanja novih in uspešnih podjetij. Še posebej je to razvidno pri najbolj zahtevnih intelektualnih poklicih kot raziskovalci ali zdravniki.  Medtem ko približno četrtina mladih zdravnikov odide v tujino in se mladi raziskovalci  odpravljajo raziskovat najbolj zanimive svetovne probleme v tujino, je Slovenija svetovni rekorder po tem, kako malo sredstev (0,37% BDP) nameni fakultetam in inštitutom v primerjavi s celotnimi sredstvi za znanost in razvoj, hkrati smo tretji najslabši v Evropi po financiranju akademske znanosti.

O rešitvah ima demografska stroka deljena mnenja–eni menijo, da ni možno izboljšati razmer brez radikalnih sprememb, drugi pa menijo, da je z dokaj preprostimi sredstvi možno povečati rodnost. Ključno je, da mladi starši, zlasti ženske, dobijo urejeno in stabilno okolje, v katerem lahko skrbijo za otroke in združujejo delo in družinsko življenje, ne pa da morajo izbirati med kariero in starševstvom. Prav tako je ključna družbena klima –ali so starši in otroci dobrodošli, ali pa so manj vredni na trgu dela in v družbi. Sprejeti je treba vrsto stimulativnih ukrepov za mlade in mlade družine –od pravice do dela, večjo varnost na delovnem mestu za mlade starše, večje ugodnosti za vračanje najbolj sposobnih iz tujine. Sklepna misel je, da so mnoge demografske teme v slovenskem prostoru nepotrebno dogmatizirane in stigmatizirane v škodo kvalitete življenja in delovanja Slovenije. Če bi stroki dopustili možnost, da s svojimi spoznanji seznani javnost, da bi strokovne rešitve podprla pristojna ministrstva in politični vrh, bi državljani in zlasti starši in otroci živeli bistveno bolje in ne bi bili izpostavljeni nepotrebnim in škodljivim pritiskom, ki zmanjšujejo kvaliteto življenja in zadovoljstvo. 

Zanimivo predavanje nas je spodbudilo k razmišljanju in dve temi, ki ju je odprl dr. Gams – staranje prebivalstva in migracije, sta še kako pomembni pri iskanju identitete kraja, ki je predmet delovanja v DVIG-ovem ŠK (študijskem krožku) Iskanje identitete kraja, za katerega smo dobili državna sredstva na javnem razpisu. Zagotovo smo tudi člani DVIG-a in ŠK lahko vključeni v aktivnosti za izboljšanje razmer.