Z Vedrino na literarnem potepanju z Mileno Miklavčič

V muzeju

Ljubljana, Visoko, Žiri, september 2019

Jesen pomeni začetek literarnih  aktivnosti v novem obdobju in težko bi začeli na lepši način kot z literarnim potepanjem po poteh naših knjižnih  ustvarjalcev.

Literarna sekcija  Vedrina iz Studencev v Mariboru je  v septembru organizirala literarno potovanje v Žiri in srečanje s publicistko in pisateljico Mileno Miklavčič. Prijazno so nas povabili k sodelovanju in ker smo bili skupaj že večkrat, smo vabilo hvaležno sprejeli.

Naše potovanje se je pričelo na Vodnikovi domačiji v Šiški, ker v letošnjem letu obeležujemo 200. obletnico smrti Valentina Vodnika.

To je rojstna hiša avtorja prve slovenske slovnice, pesnika, prevajalca, jezikoslovca  in duhovnika Valentina Vodnika  (1758 – 1819).

Rodil se je kot prvi od desetih otrok v družini, kjer so starši poleg domačije postavili gostilno Pri kamniti mizi. Domačijo je kupil že Vodnikov stari oče leta 1730. Vodnik se je branja in pisanja predvsem na željo staršev začel učiti pri devetih letih. Leta 1768 so ga starši poslali k stricu v novomeški frančiškanski samostan, kjer ga je stric pripravil za šolanje na gimnaziji. Uspelo mu je vpisati se na gimnazijo in  nadaljevati  s študijem. Samostansko življenje je kasneje opustil, a je nadaljeval z delom v duhovniškem poklicu in nazadnje še  kot učitelj in ravnatelj na ljubljanski gimnaziji ter kot  nadzornik osnovnih šol.

Vodnikova domačija je bila v lasti staršev do leta 1864, ko so jo prodali.

Dandanes je v njej komaj kaj videti iz tistega obdobja, a je postala kulturni spomenik lokalnega značaja in hiša branja, pisanja in pripovedovanja. V njej potekajo delavnice in prireditve namenjene tako mlajšim obiskovalcem kot tudi zahtevnejšemu občinstvu.

Mi smo si ogledali še krajši dokumentarni film o velikem literatu in sonce nas je vabilo naprej, na Gorenjsko.

Na Visokem nas je pričakala pisateljica in publicistka Milena Miklavčič. Najprej smo se odpeljali do Tavčarjevega dvorca. Kmečki dvorec iz 17.stoletja leži v objemu okoliških gričev in gozdov, nedaleč od Poljanske Sore. V njem si lahko ogledate stalno razstavo »Visoška domačija pripoveduje«, spomenik pisatelja Ivana Tavčarja ter kapelico in družinsko grobnico, v kateri je pokopan ta veliki mož. Malo stran od dvorca pa stoji mogočen spomenik tega moža.

Tavčarjev dvorec

Mogočna domačija, nekdanje Kalanovo posestvo, za katerega se je uveljavilo ime »Tavčarjev dvorec«, j  bila vir navdiha pisatelju za roman Visoška kronika.

V njem je danes prijetna kavarna, lepo urejena poročna dvorana, del pa je urejen kot muzej, v katerem še posebej izstopa velika črna kuhinja.

Tavčar je z ženo Franjo dvorec uporabljal predvsem kot letno rezidenco. Tu je najbolj užival in se sprostil v lepi naravi in miru.

Ivan Tavčar (1851-1923) je po končani gimnaziji in študiju prava zašel v odvetniške vode. Kmalu pa je postal aktiven v politiki. Bil je državnozborski poslanec in v letih 1911-1921 tudi ljubljanski župan. Slovenci ga bolje poznamo kot pisatelja, zlasti po delu Cvetje v jeseni. V filmski priredbi tega dela sta vsem ostala v spominu nepozabni, že pokojni Polde Bibič in Milena Zupančičeva.

Naša gostja, Milena Miklavčičeva, pa nam je po odličnem kosilu v gostilni Pri županu v Žireh predstavila svoje literarno ustvarjanje.

Piše dela tako za otroke kot za odrasle. Ideje za pisanje črpa iz svoje domišljije in seveda iz resničnih dogodkov. Slovenci smo jo bolje spoznali po prvi knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače. Tej je sledil izid druge knjige z enakim naslovom. Zgodbe so naletele pri bralcih na neverjeten sprejem in knjige so bile kar nekajkrat ponatisnjene.

V čem je torej skrivnost uspeha?

Zagotovo je avtorica najbolj dosledna in sočutna raziskovalka intimnih odnosov med Slovenci dve ali tri generacije pred današnjo, pa vse do danes. Zgodbe v knjigah so resnične. Temeljijo na zapisih in pripovedovanjih posameznikov, predvsem žensk z žirovskega konca, nekatere pa se dotikajo prav avtoričinih sorodnikov, npr. deda Luke.

Knjigi avtorica predstavlja na mnogih predstavitvah širom naše domovine. Pred meseci smo jo gostili tudi v naši občini in zanimanje za te dogodke in za branje knjige je še vedno zelo veliko.

Prav v teh dneh pa pisateljica čaka na izid tretje knjige, ki bo pokrivala spolno življenje zlasti moških, od prejšnjih generacij pa vse do današnjih dni. Tudi te zgodbe so resnične, pripovedovalci so jih avtorizirali, kar pomeni, da izhajajo iz resničnega življenja ljudi. Zagotovo bo zanimanje bralcev tudi zanjo zelo veliko.

Po razgovoru je sledil še ogled Žirov in njihovih znamenitosti.

Kulturno središče Stare Žiri obsega kompleks stare šole, muzej Žiri, ruševine Štalarjeve hiše in izvir Na studencu, z nekdanjim vaškim periščem.

Zanimiv je muzej, kjer lahko spremljate kraj Žiri skozi čas, razstavo o žirovskem čevljarstvu in tovarni čevljev Alpina, razstavo o dediščini rapalske meje in razstavo likovnih umetnikov. Trenutno razstavlja svoja dela Tomaž Kržišnik.

Žiri so poznane tudi po klekljanju, ki je v ta kraj prišlo iz Idrije. Klekljanje je predstavljalo žirovskim ženam dodaten vir zaslužka in lažje in boljše življenje v 19.stoletju. Tradicijo ohranjajo tudi današnje dni, bolj iz kulturnih vidikov kot zaradi finančnih učinkov. Promotorja te dejavnosti širom domovine in tudi v tujini ( Luksenburg in New York) sta  Galerija A.Primožič in klekljarsko društvo Cvetke.

Čas je hitro tekel, dan se je prevešal v večerni čas in naše prijatelje je čakala še kar dolga vožnja nazaj v Maribor. Skupaj smo preživeli lep dan, ki je omogočil pogled v bogato kulturno, literarno in zgodovinsko preteklost žirovskega konca. Srečanje s pisateljico pa je začinilo in popestrilo poznavanje intime naših mam in babic. Marsikdo tudi na tak način lažje razume dogodke, ki so se mu včasih zazdeli neverjetni, nedopustni ali celo sramotni. Pa naj gre za branje, pripovedovanje ali celo lastno doživljanje žensk v preteklosti in dandanes na Slovenskem.

Hvala Vedrini za dober program, izvedbo tega literarnega potovanja in za prijazno vabilo. Zagotovo se še srečamo.

Dragica Krašovec, urednica Dnevniških zapiskov bralnega krožka DVIG univerza za tretje življenjsko obdobje