Zgodba mladega fanta kot opomin, Igor Karlovšek

Dnevniški zapis BK, marec 2020

Po osmih mesecih odsotnosti zaradi Covida smo se ponovno srečali v živo člani bralnega krožka, resda v okrnjeni zasedbi. A tako kot pravi naša urednica Dnevniških zapiskov Dvig-ovega bralnega krožka Dragica Krašovec, to ne pomeni, da v tem času nismo brali. Morda smo brali celo več. Nismo pa imeli možnosti, da bi o prebranem izmenjali vtise in občutja. 

In z branjem bomo tudi nadaljevali. Mentorica bralnega krožka Alenka Logar Pleško nam bo, tako kot doslej, pošiljala gradiva o avtorjih in njihovih delih, ki jih bomo prebirali. Z njo bomo ohranjali stike v digitalnem okolju, dokler se okuženost s korono v naši občini ne bo zmanjšala.

Na prvem oktobrskem srečanju v živo smo nadaljevali tam, kjer smo konec februarja obstali: pri romanu Gimnazijec avtorja Igorja Karlovška.

Mentorica Alenka Logar Pleško nam je poslala osnovne informacije o pisatelju in romanu: Igor Karlovšek je bil rojen v Celju 1958. Diplomiral in magistriral je na Pravni fakulteti v Ljubljani. Zdaj je zaposlen v odvetniški pisarni v Celju. Je pripovednik, dramatik in avtor vrste strokovnih člankov s področja prava.

Napisal je 23 romanov, 6 radijskih iger in nekaj scenarijev. Leta 2005 je prejel nagrado večernica za roman Gimnazijec

Glavna oseba romana je 17-letni gimnazijec Peter Janežič, ki ga na sodišču spoznajo za krivega smrti najboljšega prijatelja Tadeja Rozmana in ga pošljejo v prevzgojni dom v Radeče. Medtem Tadejevi starši zasežejo stanovanje, v katerem je nekoč živel obsojeni Peter s svojo materjo, potem ko ju je oče zapustil. Po odhodu matere v tujino Peter tako ostane sam, brez pomoči. Iz prevzgojnega doma se vozi na šolanje v gimnazijo v Celje, popoldne pa se vrača nazaj in skuša preživeti v nasilni okolici. Zaljubi se v sošolko Polono, ko pa za njuno zvezo zvedo njeni starši, jo prešolajo v Velenje. Edino oporo najde pri zdravnici Metki Novak, ki je tudi sama nekoč živela v prevzgojnem domu in ki jo spozna, ko ga po pretepu s starejšimi gojenci prepeljejo v bolnišnico. Z njeno pomočjo mu končno uspe dokazati svojo nedolžnost; izpustijo ga in zanj se začne novo življenje. Zgodba se dogaja v času od smrti prijatelja Tadeja od 28. marca 2000 do obnovljenega postopka, ko je oproščen in spuščen na prostost 3.7.2002. 

O romanu gimnazijec je Dragica Krašovec napisala: »Peter Janežič, glavni junak, preživlja leto dni kot gojenec prevzgojnega doma. Tja je zašel, ker v postopkih obravnave na sodišču ni imel prave možnosti za dobro obrambo. Zaradi uporništva, notranje stiske, neurejenih družinskih razmer, pomanjkanja razumevanja in pomoči se znajde v okolju, ki ga postavlja pred vedno nove preizkušnje in mu nastavlja nove pasti.

Zaradi izjemne volje do življenja, izjemnih intelektualnih sposobnosti na področju matematike, fizike in kemije, vztrajnosti in trdoživosti  in ob pomoči nekaterih ljudi, ki so ga vendarle zmogli podpreti in bolje razumeti, postaja prihodnost zanj morda svetlejša.«

Povedala je še, da jo je pripoved  močno pritegnila in ji dala misliti tudi o tem, kako površno včasih opazujemo vedenje mladih v svoji okolici. Ne vzamemo si časa, da nam povedo, česa si želijo, kaj jih omejuje, ovira ali celo ogroža v njihovem življenju. Kajti le če jih bomo slišali, se lahko aktivno vključimo v reševanje situacij, v katerih se znajdejo. Predvsem pa si moramo zanje vzeti čas in jih poskušati razumeti, ne le obsojati, grajati, in kar je najhuje, po krivem kaznovati. In še na nekaj je opozorila: »Ker se zgodba odvija in razpleta v Radečah, tako rekoč pred našim pragom, se človek še bolj zamisli, kako blizu dogajanja smo in kako malo pravzaprav vemo, koliko nasilja, travm, nemoči in klicev na pomoč ne prepoznamo in ne vidimo. Zato je nerazumljivo  tudi posledično ravnanje mladih. Pri kaznovanju pa znamo biti površni, neizprosni in nepopustljivi, še zlasti to velja za povratnike.«

Na srečanju bralnega krožka smo se osredotočili na tisti del romana, v katerem avtor opisuje odnos matere in odraščajočega sina. Mati v svoji nemoči, razpeta med razmišljanjem, ali je sin kriv ali ne, ostaja razdvojena, prizadeta, izgubljena, zlasti še, ker ju je zapustil mož in oče njunega sina.  Ta del romana je morda najbolj psihološko poglobljen in prizadene emotivnega bralca. 

Zgodba mladega fanta, ki skrene s poti in v iskanju rešitev praktično ostane sam, je velik opomin vsem, staršem, pedagoškemu kadru in strokovnjakom, da je mlade potrebno ne le razumeti, temveč jim je potrebno tudi prisluhnili in jih slišati, kadar spregovorijo.

Dela Igorja Karlovška vam toplo priporočamo v branje in razmislek.

Danica Jazbinšek in Olga Drofenik, članici bralnega krožka