Težko je strniti v en sam članek delo, ki smo ga člani bralnega krožka v društvu Dvig opravili preko celega leta. Delo je daljši čas potekalo preko zooma, kar na nek način, vsaj zame onemogoča pristen pogovor, kresanje  iskric in različnih  mnenj, ki se razvijejo v pogovorih v živo. Najbrž so leta tista, ki me odvračajo od strogo definiranega šolskega dela, medtem, ko mi  druženje, stiki, prost pogovor o avtorjih in njihovem delu približa vsebino knjig. V  človeku vzbudi zanimanje in ga  pritegne k temu, da knjigo vzame v roke tudi kasneje, če je  ni utegnil prebrati v predvidenem času. A ljudje smo različni in prav je tako in različno se odzivamo na dane možnosti delovanja.

Brali smo kot doslej slovenske avtorje. Sledili smo knjižnim novostim na trgu, nominacijam za različna literarna priznanja in nagrade, prisluhnili izkušnjam članov krožka in seveda nismo prezrli avtorjev iz zamejstva.

Tako nas je vse pretresla Fojba, ki jo je napisal Marij Čuk.  Travmatična pripoved o obdobju Slovencev pred in med drugo svetovno vojno in po njej, ki še enkrat dokazuje kako krut je bil fašizem do posameznikov in kakšne strahote so doživljale slovenske družine v tistem času. Ljubitelje kriminalk je navdušil Tadej Golob s kar dvema uspešnicama, Leninov park in Oj Triglav moj dom. Tiste, ki radi prebiramo Ferija Lainščka je navdušil drugi del trilogije v nastajanju, zdaj je pripravljena druga knjiga z naslovom Petelinje jajce. Ne dolgo preminuli avtor Lado Kralj je spisal imeniten roman Ne bom več drsal na bajerju. Nikoli ni manj zanimiv Tone Partljič. Njegov roman Veter z vzhoda dokumentarno opisuje obdobje pred drugo svetovno vojno v Mariboru in se še posebej posveti vlogi Rudolfa Maistra. V zgodbah Tine Vrščaj Na Klancu se srečujemo z razpokami v partnerskem odnosu, vlogo matere , ki samostojno vzgaja otroke in bivanjskimi težavami mladih družin, ki še dodatno otežujejo normalno življenje. Katja Gorečan pa  v Materinski knjižici v izjemno intimni izpovedi  opisuje stisko ženske, ki doživi spontan splav.

Z Barbaro Hanuš smo se srečali preko zooma in spregovorili o njeni knjigi  Od 7 do 97, kjer se prepletajo zgodbe stanovalcev doma za starejše, ki jih že poznamo,  zdaj pa spoznamo  dečka Jana s posebnimi potrebami, njegovo družino in pedagoške delavce v novih zgodbah. Brali smo še vrsto drugih avtorjev a je že tako, da nekatere knjige v nas pustijo trajne sledi, druge nam le polepšajo kak dan ali nas odvrnejo od vsakodnevnih težav in dogodkov. Kar dolg seznam avtorjev se je znašel tudi v tem letu delovanja in skupaj smo prebrali cca 15 knjig, nekateri člani bistveno več seveda.

Poseben dogodek je predstavljal ogled dokumentarnega filma v režiji Nejca Sajeta, našega občana in Američana Jeffreya  Younga. Film sta avtorja posnela leta 2014, torej nekaj časa prej, kot je pesnik, o katerem film pripoveduje, umrl. Film z naslovom Buča na vroči strehi sveta  prikazuje pesnika Tomaža Šalamuna. Avtorja sta film posnela brez sredstev, iz čistega navdušenja. V njem se prepletajo pogovori s pesnikom in mnogimi ljudmi, ki so se z njim srečali in interpretacijo pesnikovih pesmi. Film izpričuje tudi nekatere pesnikove zasebne drame, o čemer ni veliko govoril pač pa o tem pripovedujejo njegove pesmi. Prikazuje tudi topel in iskren odnos, ki ga je imel s svojo partnerico, priznano slikarko Metko Krašovec, ki ga je tudi sama izjemno cenila. Pesnik si je dovolil veliko iskrenost, kot bi čutil, da se mu izteka čas in bi želel, da nekatere stvari ostanejo zapisane.

Poezijo v filmu  bere sam, izjemno subtilno, kar je za gledalca posebno doživetje. Posnet je v angleškem jeziku in avtorja sta v letu 2019 zanj prejela nagrado  žirije Vesna za posebne dosežke. Ogledu je prisostvoval tudi eden od avtorjev  Nejc Saje, ki je s svojimi izkušnjami popestril in obogatil naša občutja in razpravo po ogledu dokumentarca. Vsekakor nas je film navdušil in  približal poznavanje Tomaža Šalamuna,  pesnika modernistične poezije, ki je v času ustvarjanja  izdal preko 30 pesniških zbirk.

 

Obisk Dušice Kunaver

Nadvse veseli smo bili tudi srečanja z Dušico Kunaver, avtorico knjige Sto slovenskih ljudskih, ki je postala Knjiga leta 2023.

Verjamem, da Dušico pozna mnogo Slovencev in Slovenk, tako mladih kot tistih nekoliko starejših, ki jim je mar za slovensko ljudsko izročilo, ljudske pesmi in ljudske pravljice.

V knjigi je zbrano bogastvo slovenske narodne dediščine, ki ga krasijo ilustracije številnih znanih in uveljavljenih domačih  ilustratorjev.

Dušica je poznana kot zbirateljica ljudskih izročil in etnološkega gradiva in kot avtorica in izdajateljica poljubno znanstvenih, leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov. Sama pravi: » Dediščina preteklosti je tudi dota naše prihodnosti. Resnično se ne zavedamo naše ljudske tvornosti.«

Zaradi ljubezni do etnološke dediščine ji pravijo tudi »romantična etnologinja«.

Ljudska pripoved je last nas vseh. Nima lastnika in niti avtorja. Razlikuje se po različnih delih naše majhne domovine, zato je potrebno spremljati, raziskovati in zapisovati pripovedi ljudi po vsej domovini. Sama je pravljice začela zbirati že kot učiteljica, saj je z njimi prihajala v stik skozi delo z otroki. Po upokojitvi pa je delo razširila, povečala interes za raziskovalno delo in fizično obiskovala vrtce, šole, društva in domove za starejše širom naše domovine. Največ se je naučila ravno na srečanjih s starejšimi. Zaveda se, da se bo vse kar ne bo zapisano, za vselej izgubilo, prešlo v pozabo. Zato je pomembno svoje vedenje, znanja in poznavanja ljudskega blaga in naše preteklosti  prenašati na mlajše. Le na ta način bomo ohranili našo ljudsko pesem, pripovedi, pravljice, ki ohranjajo delčke naše zgodovine in kulturne dediščine.

Dušica s svojo živahnostjo, izvrstnim poznavanjem ljudskih pesmi, toplo retoriko in dobro voljo navduši slehernega udeleženca njenih dogodkov in tudi naše srečanje je bilo prisrčno in ganljivo.

Dragica Krašovec, urednica dnevnika DVIG-ovega bralnega krožka