Rojena 1941 v Borovnici. Pri osemnajstih se je preselila v Podpeč, kjer si je ustvarila družino.
Svoj novi dom so si kasneje ustvarili v Dragomeru, kjer živi še danes.
Prve verze je napisala že v najstniških letih.
Zbirko pesmi Mojih petinpetdeset pa je izdala v letu 2015. Likovno jo je s svojimi ilustracijami obogatila ga. Emilija Erbežnik.
Tone Košir,ki je napisal spremno besedo, o zbirki pravi:« iz vseh objavljenih pesmi veje občutek za izražanje razpoloženja in čustvenosti, skratka: liričnosti. Njen pesniški svet je pester; veseli se življenja, izraža bolečino in joka ob izgubi drage osebe, čuti v svojem srcu jesen,…..
A kljub vsemu hudemu, sonce bo nekega jutra ogrelo njeno srce.
Bralec bo začutil, da je pesmi pisala zase, za svojo dušo«.
Kljub bridkim življenjskim izkušnjam, avtorica ne izgubi optimizma, vere v lepši jutri.
Tako jo tudi poznamo.
Mnogo let se je aktivno udejstvovala kot predsednica in prostovoljka v Društvu upokojencev Dragomer Lukovica in z delom med ljudmi in z njimi skušala zaceliti rane, ki ji jih je prizadejalo življenje.
Sprehodite se med njenimi verzi in pokukajte v njeno dušo.
Včasih nehote tam nekje srečamo tudi sami sebe.
Dragica Krašovec