Revije

Odločitev, da bomo v DVIGU v posebni reviji objavljali življenjske zgodbe naših sokrajanov, sega v leto 2012. Revijo smo naslovili Pogovori z občani.

Kar osem mesecev so potekale  priprave.

Začeli smo s študijem strokovne literature. Oprli smo se na Roberta Atkinsona  in njegovo delo Darilo zgodb (The Gift of Stories, 1995), ki pravi, »da ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe o koščkih življenja. In zakaj je zbiranje življenjskih zgodb tako pomembno? Zato, ker zgodbe povezujejo družine in skupnosti, prenašajo novim generacijam neke kulturne vzorce, pripovedujejo o naših globljih, notranjih resnicah.  Svoj namen izpolnijo, kadar nam dopovejo, da dogodek v našem življenju, naša lastna izkušnja ni unikatna, ni samo naša, ampak jo delimo z drugimi okoli nas. In nas tako povežejo kot človeška bitja.  Zgodbe so orodje za ustvarjanje pomena, novi pomeni v naših življenjih pa lahko pomagajo celiti stare rane, ki se jim morda ne bi posvetili celo življenje, novi pomeni pa povečuje samo-razumevanje in samo-sprejemanje.  V sebi nosijo moč, da nas spremenijo, preobrazijo.  Dovolj resničnih zgodb lahko ustavi sovraštvo, predsodke, dovolj zgodb lahko spremeni svet.«
V Pogovorih objavljamo življenjske zgodbe pomembnih osebnosti iz naših naselij: staroselcev, državnih nagrajencev na različnih področjih ustvarjanja, priseljencev iz drugih držav, nekdanjih učencev naše osnovne šole, 90 letnikov, podjetnikov in drugih skupin prebivalcev, ki so pomembni za blagostanje in razvoj naše skupnosti.
Zgodbe različnih skupin intervjuvancev so si na prvi pogled različne, a jih združuje rdeča nit: potrjujejo, da so največje bogastvo v naši občini ljudje in da so prav te zgodbe tiste, ki oblikujejo identiteto in prihodnost naše skupnosti s poglobljenim medsebojnim poznavanje staroselcev in priseljencev ter s spoznavanjem zgodovine življenja naših krajev.

V posebni izdaji Pogovorov, ki smo jo podnaslovili Kolo življenja, objavljamo pripovedi 90-letnikov. Pripovedujejo nam, kaj in kako je bilo tu, kjer danes živimo. O vojnah, zmagah in porazih govorijo knjige, uradna zgodovina. V 21. stoletju pa postaja pomembna ustna zgodovina ljudi. Pripoveduje o naših koreninah. Razmišljanja devetdesetletnikov nam odpirajo nove poglede, dajejo nove vsebine. Praviloma izhajajo iz revnih kmečkih družin in so jih zaznamovale težke življenjske razmere. Tudi tistim, ki niso bili revni, življenje ni prizanašalo. Vse so zaznamovali dogodki v drugi svetovni vojni in po njej. Z delavnostjo, podjetnostjo in vztrajnostjo, optimistično in vedrega duha so si postavili cilje in jih uresničili. Pripovedujejo o nekdanjih vrednotah in odnosih, njihov svet je bil tesno povezan z naravo, živeli so in še živijo skromno, brez potrošniške navlake, drug drugemu so pomagali pri gradnji domov in veliko so dosegli zase in za svoje otroke. Iz vsebin njihovih intervjujev vsak bralec po svoje črpa spoznanja in jih uporablja pri svojih osebnih in skupnostnih, občinskih odločitvah in načrtih. Ne da bi se zavedali, se učimo eni od drugih.

Pri zapisovanju vseh pripovedi nas je vodila želja, da mlajšim generacijam omogočimo spoznavanje izkušenj in modrosti starejših. Starejši nas učijo o odgovornosti za lastno življenje, kako najdemo notranjo moč za preživetje v težkih okoliščinah; o pomenu vztrajnosti in dela za doseganje ciljev ter o pomembnosti družine in prijateljev, ki nas resnično naredijo bogate in srečne. Sporočajo, da je življenje dragoceno, naj slabo pozabimo, dobro pa naj vse razveseljuje in ga z veseljem delimo z drugimi!

Posamične revije lahko prelistate in preberete v spodnjih prispevkih.