Dnevniški zapiski bralnega krožka

Zakaj ljudje sploh beremo? Ste se kdaj vprašali?

Nekateri začnejo z branjem zelo zgodaj, nekaterim berejo starši še preden spoznajo prve črke.

Drugi morda z branjem pričnejo  v šoli, ko je predpisano obvezno branje. Nekateri to počnejo z veliko strastjo, radovednostjo in zanimanjem, drugi s težavo, ker jim nekdo spet nekaj predpisuje, jim vsebino natančno  določa in jih omejuje pri njihovi lastni izbiri.

Toliko kot nas je ljudi, toliko je različnih izkušenj, zgodb, spominov.

Sama sem z branjem začela še pred vstopom v šolo. Blokovski otroci (tisti, ki smo živeli v bloku), smo si na stopnišču bloka predvsem v zimskem času z branjem krajšali in popestrili  čas. Ker sem bila med mlajšimi, so me starejši preprosto zasvojili s knjigami. Najprej knjigo prelistaš, si ogleduješ ilustracije, potem te začne zanimati, kaj piše v knjigi. Spoznavaš prve, velike črke, in počasi  začneš sledit vsebini. Pomoč staršev je bila dobrodošla, starejši prijatelji pa  so ponosno prevzeli vlogo učiteljev.

Ko prerasteš prve slikanice in otroške pesmice, ti izkušena in prijazna knjižničarka odpre širok, bogat in nikoli končan knjižni svet.  Spoznavaš vedno nove avtorje in njihove junake, ki te odpeljejo nekam, kjer se sprostiš, podoživljaš drugačno življenje, odkrivaš bogat besedni zaklad, ki ga nekateri pisci  uporabljajo in se vsaj za nekaj trenutkov iz realnega sveta umakneš v povsem nov in drugačen svet. Zanimanje za branje se krepi, vstopaš v svet leposlovja domačih in tujih avtorjev, spoznavaš ljudi, ki žive drugačen svet, kot ga poznaš sam in odkrivaš neznane kraje in dežele.

Še posebej za našo deželo pa velja, da skozi različna obdobja spoznavaš različno zgodovinsko resnico, ki še dandanes izžareva v novih barvah in drugačnih zgodbah. Ob tem si širiš znanje in oblikuješ lastno mnenje in zaključke.

Ko se človek odloči za dom in družino je časa za branje veliko manj. Morda nekateri z otroki spet odkrivajo svet otroške in mladinske literature in jim poskušajo približati lepoto knjižnega sveta.

Prehitro pa  pride čas, ko gredo otroci po svoji poti, bralci pa ponovno najdemo več časa, ki ga posvetimo knjigam.

Taka družba ljubiteljev dobre knjige se je znašla tudi v našem bralnem krožku. Voditeljica Alenka poskrbi, da spoznavamo tiste avtorje, ki so na Slovenskem s svojimi deli pomembno zaznamovali knjižni prostor. Posebno pozornost namenja slovenskim avtorjem v zamejstvu. Z literarnimi ekskurzijami, izleti in obiski kulturnih dogodkov pa nam omogoča neposreden stik z avtorji in njihovimi deli.

Ker smo želeli, da knjigo približamo širšemu krogu bralcev, mesečno objavljamo zapise o prebranih delih v Našem časopisu. Glede na odziv bralcev ugotavljamo, da marsikdo na knjižnih policah poišče katero od prebranih del. Tudi to je lahko prispevek h krepitvi bralnih navad naših krajanov. In saj veste, ker zapisano ostane in lahko še večkrat poiščemo kako idejo za branje, smo se odločili, da bomo v dnevniških zapisih na spletni strani DVIG-a sledili delu bralnega krožka tudi v prihodnje.

Urednica Dragica Krašovec, DVIG univerza za tretje življenjsko obdobje