V letu 2025 nadaljujemo s študijskim krožkom Mi in podnebne spremembe. Vključeni so naslednji obiski:
- Obisk učnega poligona za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah – maj 2025
- Obisk posestva Pomona – 21. julij 2025
Obisk učnega poligona za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah
V študijskem letu 2025 smo v DVIG-u nadaljevali s ŠK Mi in podnebne spremembe, v katerem raziskujemo, kako lahko vsak sam/družina/soseska spremenimo način življenja v naši skupnosti zato, da bi prispevali h kakovostni prehranski samooskrbi v času podnebnih sprememb. Naravne danosti v našem okolju nam to omogočajo. Ogledali smo si kar nekaj primerov dobrih praks, prebrali predstavitve ali spremljali video predavanja o primerih dobrih praks. Bralci Našega časopisa, ki spremljate delo naše univerze za tretje življenjsko obdobje (na kratko U3), že poznate, kako poteka učenje v ŠK: člani si ob podpori mentorice z licenco (Nika Gams) postavimo izobraževalne in akcijske cilje. S prvimi si člani ŠK določimo, kaj se želimo naučiti. Učimo se s študijem literature in z ogledi dobrih praks.
V maju 2025 smo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah. Na posestvu nas je sprejela prof. ddr. Ana Vovk, ustanoviteljica Učnega poligona, ki je nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Ana Vovk je vodilna slovenska strokovnjakinja na področju permakulture. Osnovno načelo permakulture, ki nam ga je povedala, je naslednje: »Z gojenjem rastlin zemljo bogatimo in ne izčrpavamo.« In nato nas je popeljala po svojem posestvu, takoj smo razumeli to načelo.
Vso zelenjavo goji na različnih vrstah gred, na visokih gredah, kot jih poznamo mi, na gomilah (širokih 1,2 m dolgih do 10 m), na gredah na strmih pobočjih in na ogljikovih gredah. Vse grede so narejene z vsakoletnim nalaganjem biomase in to pomeni, da zemljo bogatimo.
Travnato površino očisti tako, da postriže travo in plevel ter odstrani kamenje, večje od jajca.
Sestava gomile: na očiščeno površino položi lepenko (ta zaduši korenine, trave in plevel), nato nalaga biomaso po tem vrstnem redu: suho listje in nezrel kompost; seno, slamo; kuhinjske odpadke; sveži gnoj; sveža trava, zrel kompost.
Podobno so narejene ogljikove grede, s to razliko, da bager izkoplje zemljo cca 20 cm globoko, v to položi debla ali veje dreves, jih zagrne z odrinjeno zemljo in naloži biomaso.
Na domačem vrtu si lahko to poenostavimo in si naredimo gredo, visoko cca 30 cm: karton (dobro zmočimo, ne sme biti lepljen), nezrel kompost (cca 10 cm); sekanci; zemlja, stari gnoj.
Za postavitev gred potrebuje veliko rodovitne zemlje. Sama jo prideluje na svojem posestvu iz ilovice (spodnja plast – mrtva zemlja), demonstrirala nam je, kako: ilovico izkoplje, posuje s kremenčevo gradbeno mivko in pokrije z zastirko. Zelo hitro se ilovica spremeni v rahlo prst.
Vsi nasadi so na debelo pokriti z zastirko iz slame, suhe trave, ki jo kosi sama s kosilnicami, in iz suhega listja.
Ana sama sadi in pobira pridelke. Zato so vsi njeni nasadi narejeni tako, da ne potrebujejo ne zalivanja ne rahljanja. »Preprosto nimam časa za to,« nam je povedala. Ne pozabimo, da je redna profesorica, predava na štirih fakultetah v Sloveniji in v tujini, vodi mednarodne projekte, je ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije ter Inštituta za promocijo varstva okolja.
Na posestvu ima urejena tudi trajnostna bivališča, dve leseni bivalni hiši, predavalnico in mongolsko hišo (jurta). Vse izjemno lepo opremljeno in prijetno za bivanje, druženje in študij.
Tudi energetsko točko je odkrila, ki jo pa še urejuje.
Sama sem si doma naredila po poenostavljeni varianti tri mini gredice: krasno mi rastejo krompir, nizek fižol in cvetača.
Olga Drofenik, članica ŠK
Učni poligon
Ogljikova greda
Mongolska hiša – jurta
Povezava na članek, objavljen na spletni strani Moja občina dne 6. junij 2025;:
Obisk učnega poligona za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah
Povezava na članek, objavljen v NČ junij 2025 na strani 63:
Obisk posestva POMONA, poimenovanega po boginji sadja in sadnega drevja
Dne 21. 7. 2025, smo se člani DVIG-ovega ŠK »Podnebne spremembe«, ponovno podali na ekskurzijo, namenjeno spoznavanju naših ekoloških in naprednih posestev, ki se z inovacijami in novimi pristopi spopadajo s podnebnimi spremembami in načini, kako v tem času uspešno voditi kmetije.
Veliko jih svojo dejavnost povezuje s turistično ponudbo, kar je, kot smo spoznali , prav poseben čar njihovega dela.
Tokratna ekskurzija nas je pripeljala na posestvo Pomona, poimenovano po boginji sadja in sadnega drevja. Nahaja se nekaj kilometrov od Rogaške Slatine, v naselju Zgornje Sečovo.
Že ob prihodu so nas je očarali zelena okolica, mir, urejenost in prijazni pozdrav lastnika Janka Zupanca. Po spoznavanju in osvežitvi s sokom in svežim pecivom, smo se podali na ogled posestva, kjer se poleg sadjarstva, gojenja zelenjave in vzreje krškopoljskih prašičev, uspešno ukvarjajo tudi s turizmom.
Pot nas je vodila najprej mimo stavbe z apartmaji, do bazena, kjer se voda prečiščuje po naravni poti, s primernimi rastlinami nasajenimi ob robu. Gosti lahko plavajo in se sproščajo v hiškah, ki so kot čebelnjaki.
Nadaljevali smo po leseni poti med krošnjami dreves, visoko nad tlemi. Pot so zgradili tako, da niso podirali dreves ampak so »vijugali« med njimi. S te poti smo videli nasad, kjer gojijo gobe šitake. Sledila je ograda s krškopoljskimi prašiči, ki smo jih lahko hranili s pripravljeno hrano. Kar lepa čreda se jih je svobodno gibala po gozdu. Meso teh prašičev je tudi del turistične ponudbe.
Nimajo pa samo prašičev, naš naslednji ogled je veljal dvema rastlinjakoma z akvaponiko. Tu gojijo ribe. V prvem rastlinjaku se z vodo iz ribnikov napajajo police s solato, ki tu zelo lepo uspeva. Drugi rastlinjak pa je namenjen vzgoji paradižnikov, paprik, jajčevcev, začimbnih rastlin. Tudi ta se napaja z vodo iz ribnika. Poleg rastlinjakov se nam je odprl razgled na velik sadovnjak z jabolki in hruškami. Žal letos ne bo pridelka, pozeba je terjala svoj davek.
Ogled se je končal z vzponom na 25m visoki razgledni stolp, ki je trenutno ena od zadnjih pridobitev posestva. Z vrha smo videli daleč po okolici, videli cerkev svetega Florijana in malo dalje Donačko goro.
Lastnik Janko Zupanec je upravičeno ponosen na svoje posestvo, ki ga ureja z veliko ljubezni in spoštovanja do narave. Prepričani smo, da ima še polno zamisli, ki jih bo, tako kot vse doslej, uresničil. Spoznali smo, da lahko naše podeželje nudi ogromno zanimivosti, uspešno pridelovanje hrane, dobre turistične cilje. Potreben je samo človek z idejo in veliko volje do dela. Brez tega ne gre.
Naša ekskurzija pa se je končala še z dobrim kosilom. Poslovili smo se , vsak zase z mislijo, da bomo ta lepi kraj še obiskali.
Vodja študijskega krožka Nika Gams
