Beremo v dneh, ko je slabo vreme, mraz in dnevi kratki, več, kot v času, ko nas ven in v naravo vabijo sonce in topli dnevi. Nekateri berejo vse, kar jim pač v tistem trenutku pride pod roke, drugi, zahtevnejši bralci, izbirajo avtorje, zvrst, posamezna dela, novitete na trgu ali naslove avtorjev, ki so za svoja dela prejeli različne nagrade in priznanja. V bralnem krožku dela izbira navadno vodja bralnega krožka, včasih k izboru pripomorejo člani, ki so že prebrali knjigo, ki se jim zdi dobra, zanimiva, vredna branja.
V decembru smo brali delo Tadeja Goloba z naslovom KOMA. Avtorja že dobro poznamo, saj smo poleg različnih biografij znanih Slovencev, ki jih je napisal, brali tudi njegove kriminalke z znanim inšpektorjem Birso in njegovimi sodelavci na Policijski postaji v Ljubljani. Koma je bila napisana v času covida, ki je pomembno posegel v življenje vseh, tudi v delo inšpektorja in njegovih sodelavcev. Inšpektor Birsa doživi hudo nesrečo na Polhograjski Grmadi, ki je zahtevala dolgotrajno rehabilitacijo, v njegovem spominu pa po poškodbah zazija velika prazna luknja. Kako torej raziskati zločin, če sploh ne veš, kaj se je zgodilo.
Serija kriminalk Tadeja Goloba se je začela z romanom Jezero in nadaljevala z drugimi naslovi (Leninov park, Dolina rož, Virus). To je torej peti od romanov z inšpektorjem Birso in bralcu je lažje pri prepoznavanju oseb in dogodkov, če je prebral tudi prejšnje izdane romane. Pripoved je zelo prepričljiva in pred bralcem se odvijajo prizori kot v kakem kriminalnem filmu. Več pa težko izdam, saj branje potem ne bo več tako zanimivo. Morda je pomemben podatek, ki sem ga zasledila v tisku, da si v slovenskih knjižnicah eno od knjig Tadeja Goloba vsak dan izposodi kar 178 bralcev. Uživajte torej v prebiranju.
Nekaj povsem drugega pa je avtor Feri Lainšček in njegovo delo KURJA FIZIKA.
Avtorja večina dobro pozna, večina je najbrž tudi prebrala prvi dve knjigi iz trilogije o avtorjevem otroštvu z naslovom Kurji pastir in Petelinje jajce. S Kurjo fiziko avtor zaključuje pripoved, v kateri nadvse slikovito in prepričljivo opisuje čas, ko se je oče odločil družini zgraditi nov dom in tako družini omogočiti človeku bolj prijazno in dostojno življenje. Malemu Fereku pa olajšati in skrajšati pot v šolo. A gradnja se zapleta, terja presenetljive odločitve zato, da bi prihranili dovolj in da bo očetova ideja in velika želja lahko tudi realizirana. Družinsko življenje se močno spremeni, mati mora za kruhom na delo v Avstrijo, mali Ferek pa je veliko prepuščen dobri volji sosedov, da poskrbe zanj, in svoji domišljiji ter prijateljevanju z živalmi. Oče cele dneve dela na cesti ali se trudi z gradnjo nove hiše. Zgodbe, ki jih je zapisalo življenje malega Fereka in njegove družine tam nekje na obrobju, bogu za hrbtom ali na koncu prekmurskih ravnic bi rekli, pa so so prepričljive, prežete s kančkom humorja in tudi skrivnosti.
Če smo v prvi knjigi spremljali pisateljevo življenje v času rojstva in v drugi knjigi predšolsko obdobje, je v tej zadnji orisal svoje otroštvo v nižjih razredih osnovne šole.
Avtor v zapisih ohranja dober pisateljski slog in izjemno poetičen jezik, kar daje knjigi še dodatno vrednost in žlahtnost, bralca pa z izpisano resničnostjo neverjetno pritegne.
Ob koncu romana si iskreno zaželiš, da bi pisateljevo življenje in delo spoznavala in spremljala v pisani besedi tudi v naslednjih obdobjih njegovega življenja.
Člani bralnega krožka njegova dela dobro poznamo, z njim smo se tudi pogovarjali leta 2018 na naši literarni ekskurziji na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Več na https://iold.si/literarna-ekskurzija-v-prekmurje/.
Na izletu smo se spoznali in se pogovarjali tudi z literatom Dušanom Šarotarjem.
Dragica Krašovec
