Konec marca 2012 smo se prvič zbrali ljubitelji knjig, takrat  novoustanovljenega  bralnega  krožka.  Moj  na-črt  je  bil,  da  bi  se  osredotočili  samo  na  slovenske  avtorje in poleg starejših, že uveljavljenih, spoznavali ter prebirali predvsem dela mlajših sodobnih slovenskih ustvarjalcev,  posebno  pozornost  pa  bi  posvetili  »zamejskim«  piscem,  predvsem  s  Tržaškega,  Goriškega  in Koroškega, pa tudi iz Benečije in Porabja, saj v osrednji Sloveniji pogosto ne doživijo pozornosti, ki bi si jo nedvomno zaslužili. Ustanovni člani so se s takim predlogom  strinjali  in  tako  smo  mu  soglasno  ostali  zvesti vse do današnjih dni. Kako  raznolike  literarne  ustvarjalce  imamo  Slovenci, smo ob branju lahko spoznavali vsa ta leta, saj smo ob prebiranju mojstrovin številnih starejših in že uveljavljenih pripovednikov odkrivali in odkrili tudi celo vrsto novih avtorjev, ki so si že ali pa si komaj zdaj utirajo svojo pot v literarno vesolje. Obudili smo svoje  srednješolsko  in  mladostno  poznavanje  nekaterih  največjih slovenskih pesnikov 20. stoletja, kot so Cene Vipotnik,  Ivan  Minatti,  Janez  Menart,  Tone  Pavček,  Ciril Zlobec, Ervin Fritz, idr., pa odličnih in pogosto prezrtih  pesnic  Lily  Novy,  Ade  Škerl,  Vide  Taufer,  Vide Brest idr., prebirali dela izjemnih prozaistov, kot so  Ciril  Kosmač,  Boris  Pahor,  Alojz  Rebula,  Vitomil  Zupan  idr.,  potem  pa  ob  njih  spoznavali  še  Svetlano  Makarovič,  Milo  Kačičevo,  Alojza  Ihana,  Milana  Jesiha idr., pa iz »čezmejnih« pokrajin ob mediteransko sončnih  Miroslavu  Košuti,  Marku  Kravosu,  Borisu  Pangercu  in  Marku  Sosiču,  odkrivali  tudi  čisto  drugačna, težka in temačna občutja koroških ustvarjalcev Milke  Hartman,  Andreja  Kokota,  Janka  Messnerja,  Floriana Lipuša, Valentina Polanška idr.

In  potem  je  tu  še  velika,  najštevilčnejša  skupina  mlajših in najmlajših avtorjev, kakršni so Polona Glavan,  Tadej  Golob,  Jurij  Hudolin,  Katarina  Marinčič,  Desa Muck, Vinko Mőderndorfer, Veronika Simoniti, Andrej  Skubic,  Jani  Virk,  Goran  Vojnovič,  pa  Maja  Gal  Štromar,  Barbara  Hanuš,  Irena  Svetek,  Monika  Žagar, Bronja Žakelj idr., in med »zamejci« vsaj še Marij Čuk, Vilma Purič, Maja Haderlap in Jože Strutz.

 Na  prvem  srečanju  smo  se  posvetili  knjigi  Toneta  Pavčka Angeli, ki je ravno izšla tisto leto. Prvo polovico letošnjega leta pa smo zaključili že pri številki 140. V  teh  desetih  letih  smo  skupaj  prebrali  161  knjig  117  avtorjev, med katerimi je bilo kar 55 ustvarjalk, med vsemi pa ob pripovednikih tudi 23 pesnikov in pesnic. Spoznali  smo  deset  uveljavljenih  koroških  pisateljev  in petnajst ustvarjalcev s Tržaškega in Goriškega. Pisanje  Cirila  Kosmača  v  Pomladnem  dnevu  smo  lahko primerjali z na novo objavljenimi izbranimi novelami v knjigi Lovim pomladni veter, ki je izšla pred dvema  letoma  in  ponovno  osvetlila  njegovo  mojstrstvo  in  izjemno  tenkočutno  odslikavanje  njegovih  misli in občutij. In podobne besede bi lahko zapisali tudi  ob  velikih  preglednih  izdajah  poezije  prav  vseh  starejših slovenskih pesnikov in pesnic, ki smo jih prebirali v teh letih in ki so se s svojimi verzi zarisali nova obzorja slovenske pesniške besede.

S posameznimi avtorji iz srednje generacije smo se srečali  večkrat  in  skušali  slediti  njihovim  dosežkom.  Med njimi velja omeniti izjemne pripovednike Draga Jančarja in njegovo pretresljivo knjigo To noč sem jo videl, ki je prav v zadnjem času doživela tudi odrsko uprizoritev,  pa  izjemnega  in  vsestranskega  ustvarjalca, pesnika in pripovednika Ferija Lainščka, ki nas je očaral s skrivnostnim svetom ob reki Muri in njegovimi ožarjenimi ravnicami ter nenavadnimi, pretresljivimi  usodami  svojih  junakov  s  tistega  konca  slovenskega narodnega prostora, a tudi s prelepimi verzi, ki jih je marsikdo spoznal šele, ko jih je uglasbila Ditka. In tretji – Tone Partljič, ki smo ga odkrivali v živem pogovoru  in  med  strastnim  vodenjem  po  Mariboru  in  njegovih  znamenitostih,  kasneje  pa  še  po  njegovi  okolici  in  Slovenskih  goricah,  ko  smo  prav  skozi  njegovo pripovedovanje spoznavali usodne in prelomne dogodke iz preteklosti tega dela slovenskega prostora in številne pomembne osebnosti, ki so s svojimi opredelitvami in odločitvami pisale tudi našo skupno zgodovino. Tako smo po njegovi zaslugi in ob prebiranju njegovih  del  odkrivali  njegovo  domačo  pokrajino  s  Pesnico in Mariborom in se vživljali v njegove junake, ki so na starost svoj novi dom našli v domu upokojencev, ali pa tiste, ki se za tak korak niso mogli odločiti in  se  od  svojega  trdega  življenja  na  hrvaškem  otoku  niso mogli in želeli ločiti. Se nadaljuje.

Alenka Logar Pleško, DVIG-ova mentorica BK