Med prvimi avtorji, ki smo jih prebirali na začetku naših druženj, je bil tudi nedavno preminuli Boris Pahor. Prav on pa je bil tudi tisti, ki je v svoji noveli Grmada v pristanu skozi oči otroka – očividca opisal požig Narodnega doma v Trstu in silovit vzpon fašizma in nasilja nad Slovenci že 20 let pred začetkom 2. svetovne vojne. In prav ta dogodek je zaznamoval tudi naše zadnje srečanje – literarni večer z Marijem Čukom in njegovo novo knjigo, romanom Črni obroč, v katerem je na umetniško prepričljiv način orisal naraščajoče tesnobno vzdušje v mestu ob morju na predvečer do takrat nepredstavljivega izbruha sovraštva in nasilja, ki je kulminiralo v požigu Narodnega doma, simbola vsestranskega vzpona kulturne in gospodarske moči Slovencev v Trstu v času med obema svetovnima vojnama. Roman je izšel ob stoletnici požiga in s prevodom v italijanščino dosegel nesluten odmev v italijanskem prostoru, dobil pa tudi celo vrsto najprestižnejših literarnih priznanj.
In potem je tu še roman Maje Haderlap Angel pozabe, ki o vzponu nacizma in naraščajočem raznarodovalnem pritisku na koroške Slovence v času pred 2. svetovno vojno in med njo, pa o času po njej, ko se Avstrija, podobno kot na drugi strani Italija, nikoli ni opravičila in pokesala za svojo nacistično preteklost in zločine, ki jih je zagrešila nad Slovenci, spregovori z babičino zgodbo. Njene spomine na vojne grozote, ko so zavedne Slovence med prvimi odpeljali v koncentracijska taborišča ali pa jih poslali na fronto, če niso pravočasno odšli v partizane, na trpljenje domačinov, ki so ostali doma, in na usode preživelih, nekdanjih taboriščnikov, pa preplete z zgodbami, tudi s svojo, o odraščanju povojnih rodov v zadušljivem okolju raznarodovalnih pritiskov in iskanju svojega mesta, svojega jezika, svoje domovine in resnične enakopravnosti manjšine v sodobni avstrijski družbi. Tudi ta roman je bil preveden, najprej v nemščino, potem pa tudi v druge jezike, in tudi ta roman je dobil celo vrsto mednarodnih literarnih nagrad. Nastavil pa je ogledalo tudi večinskemu narodu, tako kot posredno tudi Čukov roman osem let kasneje, kako neodločna je bila slovenska politika pri uveljavljanju mednarodno sprejetih zavez o pravicah manjšin v obeh sosednjih državah.
In če bi na bero prebranih knjig pogledali skozi časovno okno – obdobje med obema vojnama smo spoznavali v delih Karla Grabeljška, Mile Kačič, Cirila Kosmača, Lojzeta Kovačiča, Ferija Lainščka, Florjana Lipuša, Katarine Marinčič, Mire Mihelič, Lily Novy, Borisa Pahorja, Marja-na Rožanca idr., grozo medvojnega časa z vsemi dilemami in usodnimi odločitvami v knjigah Franje Bojc Bidovec, Vide Brest, Aljoše Furlana, Maje Haderlap, Dušana Jelinčiča, Borisa Pahorja, Valentina Polanška, Marjana Rožanca, Igorja Torkarja, Vitomila Zupana, idr., problematiko povoj-nega časa z montiranimi procesi, informbirojem, preganjanjem in zapiranjem drugače mislečih, agrarno reformo v knjigah Igorja Torkarja, Loj-zeta Kovačiča, Lada Kralja idr., problematiko sodobnega časa z vsemi perečimi eksistencialnimi vprašanji, problematiko medčloveških odnosov ter iskanjem svojega mesta v družbi v delih Miriam Drev, Mirane Likar Bajželj, Veronike Simoniti, Marka Sosića, Eveline Umek, Bronje Žakelj idr. Lahko pa bi na prebrana dela pogledali tudi drugače in skušali izluščiti teme, vprašanja in probleme, ki so jih obravnavala: od spominov na otroštvo in mladost (Andrej Arko, Marko Kravos, Miha Mazzini, Marjan Rožanc idr.), občutkov nesprejetosti, zanemarjanja, zlorabljanja (Igor Karlovšek, Florjan Lipuš, Miha Mazzini idr.), samomorilnih misli (Marko Pavček), pa tudi bolečine ob izgubi najbližjih (Maja Haderlap, Ciril Zlobec, Bronja Žakelj idr.), vprašanj o zvestobi in nezve-stobi, povezanosti in odtujenosti v partnerskih odnosih (Karin Cvetko Vah, Milan Dekleva, Miriam Drev, Mira Mihelič, Desa Muck, Nedeljka Pirjevec, Samo Rugelj, Evelina Umek, idr.), zasvojenosti (Marinka Fritz Kunc, Metod Pevec idr.), odvisnosti od iger (Tina Batista Napotnik, Nataša Konc Lorenzutti idr.), pa tudi vprašanj povezanih z iskanjem dela in posledično tudi izseljevanja (Miriam Drev, Marjanca Mihelič, Maruša Krese, Mirana Likar Bajželj idr.), še posebej aleksandrink (Marjan Tomšič), problemov prekarnosti, brezposelnosti in s tem povezano finančno negotovostjo (Ivana Djilas, Maruša Krese idr.), vprašanj tujosti in rasizma (Gabrijela Babnik), pa problemov ob razpadanju nekdanje skupne države Jugoslavije, osamosvajanju Slovenije in izbrisu sodržavljanov (Dino Bauk, Lojze Kovačič, Miha Mazzini, Goran Vojnovič idr.), problemov ob spreminjanju družbenega sistema in privatizaciji (Alojz Ihan, Lenart Zajc idr.), vprašanja sprave (Tanja Tuma), a tudi problemov in dilem starajoče družbe in upokojencev ob odhodu v dom (Tone Partljič, Barbara Hanuš) in še bi lahko naštevali.
In če spregovorimo še o obliki, pesnike in njihovo mojstrstvo smo odkrivali z branjem njihovih pesmi v zbranih delih, antologijskih in jubilejnih izdajah (Ivan Minatti, Neža Maurer, Miroslav Košuta, Gustav Januš idr.), med pripovedniki smo spoznali več avtorjev kratke proze (Marko Kravos, Maruša Krese, Primož Sturman idr.), pa dolgo vrsto avtorjev krajših in daljših romanov, in med njimi cele vrste napetih kriminalk (Sergej Verč, Jože Strutz, Maja Novak, Tadej Goloba, idr.), kar je bilo svojevrstno presenečenje, saj bi avtorje kriminalk pred 10, 15 leti lahko prešteli na prste ene roke. Se nadaljuje.
Alenka Logar Pleško, DVIG-ova mentorica BK