Zanimiv je bil tudi prostorski okvir prebranih del. Čeprav se večina pripovedi odvija v Sloveniji, na Tržaškem ali avstrijskem Koroškem, pa so posamezni avtorji v svojih zgodbah segli tudi preko teh meja, v Evropo in svet, na Dunaj, pa v Pariz, Srbijo, na Hrvaško, v Egipt, Anglijo, Rusijo, Ameriko ipd. pa velja na koncu opozoriti na barvitost, ki jo v sodobno slovensko književnost prinašajo »zamejski« avtorji. Ne samo, da širijo pripovedne meje preko nekdanjih državnih meja v zamejstvo in tako uresničujejo vizijo enotnega nacionalnega prostora, ki se širi še v prostor Evropske unije, pač pa odpirajo tudi celo vrsto novih ali pa ponovno obujenih vprašanj, kot so preganjanje ali neenak položaj Slovencev v Italiji ali Avstriji, obujanje fašizma, pa tudi globalizacija, razprodaja slovenske zemlje ipd. (Vilma Purič, Primož Sturman, Flor-jan Lipuš, Maja Haderlap idr.).
Prvič smo se pred desetimi leti dobili v Šipci, potem pa smo se več kot tri leta srečevali v občinski sejni sobi, nato še pol leta v Toskani, nekaj-krat pa tudi v Siciliani, dokler jeseni 2016 nismo dobili azila v sobi Društva upokojencev. V času epidemije smo svoja srečanja prestavili v virtualno okolje in s pomočjo zooma uspeli od oktobra 2020 pa vse do letošnjega junija izpeljati vsa pred-videna srečanja oz. pogovore o prebranih knjigah kot poprej na srečanjih v živo.
Spoznavanje slovenskih književnikov pa smo vsa ta leta dopolnjevali tudi na druge načine – z ekskurzijami, ogledom dramskih predstav, literarnimi večeri itd.
V teh letih smo organizirali več ekskurzij: v Trst in v Dolino, obogateno s srečanji z Markom Kravosom, Marijem Čukom in Borisom Pangercem ter ogledom slovenskih kulturnih ustanov v Trstu, v Železno Kaplo in v Lepeno – po poteh Maje Haderlap z Antonom Haderlapom, v Maribor na srečanje s Tonetom Partljičem, skupaj s člani mariborskega društva Studenci pa na literarno popotovanje s Tonetom Partljičem, na ekskurzijo v Križ in v Dolino na Majenco z Borisom Pangercem, na ekskurzijo v Prekmurje, združeno s srečanjem z Dušanom Šarotarjem in Ferijem Lainščkom, in skupaj z društvom Vedrina tudi na ekskurzijo na Visoko in v Žiri., obogateno še s srečanjem z Mileno Miklavčič.
Ogledali smo si tudi dve predstavi v Drami, in sicer Angel pozabe Maje Haderlap in predstavo Jugoslavija, moja dežela po romanu Gorana Vojnovića, Udeležili smo se pogovorov z Evelino Umek in z Igorjem Škamperletom, ki sta ju organizirala Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v Društvu slovenskih pisateljev, bili na predstavitvi knjige Mirane Likar Bajželj Glasovi, na predstavitvi knjige Bronje Žakelj Belo se pere na 90, na predstavitvi knjige Rezijanska srčna govorica Silvane Paletti in se udeležili tudi večera slovenskih pesnic Saše Pavček, Maje Vidmar in Alje Adam ob kulturnem prazniku v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki itd.
Pripravili smo predstavitev knjige Jureta Zupa-na Pomenska mreža slovenskih glagolov, predstavili smo Društvo Dvig in lutkovno skupino v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki in sodelovali na strokovnem posvetu Mreže SUTŽO – na 5. mednarodnem festivalu znanja in kulture starejših l. 2019 v Domžalah, kjer smo pod naslovom Zgod-be ljudi tkejo pripoved kraja predstavili revijo Po-govori (N. Gams, A. Logar Pleško, D. Krašovec), sodelovali pa tudi na okrogli mizi Umetnostno ustvarjanje starejših: zakaj, čemu, kako? (Vezi, ki jih ustvarja branje, sežejo daleč – A. Logar Pleško).Organizirali smo proslavo ob Prešernovem prazniku s predstavitvijo pesniških zbirk A. Svete, D. Kraševec in Z. Pečana, literarni večer z Markom Kravosom in Borisom Pangercem ob 5. obletnici Bralnega krožka ter literarni večer z Marijem Čukom ob njegovi letošnji 10. obletnici delovanja.
Bili pa smo tudi na vodenem ogledu NUK-a, razstavi najstarejših slovenskih slovnic in slovar-jev v NUK-u in na arheološki razstavi o Slovanih v Kranju.
Cela vrsta ustvarjalcev, ki smo jih spoznavali v teh desetih letih, je dobila najvišja priznanja za svoje življenjsko delo, številna dela so dobila raz-lične slovenske književne nagrade in priznanja, tudi priznanja in nagrade drugod po svetu, bila so prevedena v številne tuje jezike in vključena v tuje preglede in antologije. A v mozaiku slovenske književnosti so tudi taka, ki tega niso doživela ali pa njihovega priznanja ni doživel njihov avtor oziroma avtorica, za katere pa pogosto velja, da so tudi v današnjem svetu še vedno premalo poznane, premalo cenjene in pogosto še vedno tudi prezrte ali pa celo pozabljene. In za konec mislim, da je bila naša odločitev prava in da smo vsi skupaj v teh letih spoznali, da je vredno brati slovenske avtorje, ki se z najbolj-šimi deli lahko kosajo tudi z najbolj znanimi in občudovanimi svetovnimi mojstri besedne umetnosti.
Alenka Logar Pleško, DVIG-ova mentorica BK