Jesenska srečanja bralnega krožka smo obogatili z raziskovalnim izletom v Maribor in srečanjem s Tonetom Partljičem, ki smo ga spoznavali pred poldrugim letom. V začetku novembra pa se nam je s pomočjo naše Olge in gospe Ane-Marije Pušnik, predsednice Kulturnega društva Studenci, ki sta bili njegovi nekdanji sošolki, ter članov KD Studenci, nekaj se nam jih je samoiniciativno pridružilo že na junijskem spoznavanju prelepe zamejske Koroške, tudi v resnici posrečilo, da smo se srečali z njim.
Na pot smo se odpravili s kombijem, ki ga je tudi tokrat varno vozil naš Jakob, okrepljeni še z Olginim osebnim vozilom, saj bi drugače ne mogli vsi na pot. Člani kulturnega društva z bogato 80-letno tradicijo, ki ima za svoje dejavnosti na razpolago prostore nekdanje krajevne skupnosti v montažni Marlesovi hiši sredi velikega vrta, so nas skupaj s svojo predsednico presenetili s toplim sprejemom in pogostitvijo, predstavili so nam delovanje svojega društva, potem pa skupaj z nami pričakali tudi pisatelja Toneta Partljiča, zaradi katerega smo se pravzaprav odpravili na pot. Na kratko smo se predstavili tudi mi, potem pa smo se skupaj z gostitelji prepustili poslušanju njegovih pretresljivih, a tudi radoživih avtobiografskih pripovedi, ki nikogar med nami niso pustile ravnodušnega.
Skupaj z njim smo se odpravili še na večini manj poznani desni breg Drave s prelepim razgledom na mestno središče, od koder nam je g. Partljič med svojim živahnim, duhovitim poznavalskim pripovedovanjem, obogatenim s številnimi in večini nepoznanimi podrobnostmi, razkrival zanimivo zgodovino tega prelepega mesta, ki se je v toplem soncu kopalo na drugi strani reke. Popeljal nas je mimo Bibičeve, Jančarjeve in Vandotove hiše do Koroškega kolodvora, kjer smo se potem poslovili od njega in od večine naših novih znank ter se odpravili na kosilo v pred kratkim odprto romsko restavracijo.
Sledil je popoldanski ogled mesta z uradno vodičko, g. Nado Holz, ki smo ga začeli v Mestnem parku, se potem sprehodili skozi mestno središče in si ogledali vse najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike. Ves čas je bilo z nami tudi več članic KD Studenci, ki so se izkazale kot izjemno pozorne spremljevalke in odlične poznavalke svojega mesta. Žal nam jo je popoldne zagodlo vreme z mrzlim vetrom, pa še dan se je hitro prevesil v večer, a tudi to nam ni moglo pokvariti odličnega razpoloženja.
Poslovili smo se vodičke in od svojih gostiteljic z željo, da bi se v prihodnosti morda tudi uradno povezali s tem radoživimi in, izjemno delavnim in vsestranskim kulturnim društvom, ki nam je lahko za vzor. Proti domu smo se odpravili polni nepozabnih vtisov, a tudi z grenkim spoznanjem, kje smo in koliko dela nas še čaka, saj za delovanje našega društva v domačem okolju nimamo niti osnovnih pogojev – gostujemo v občinskih in nimamo svojih prostorov, ki so predpogoj za uspešno delovanje različnih društev in razcvet kulturnega življenja v domačem okolju tudi na začetku novega stoletja in tudi na pragu glavnega mesta naše mlade države.
Dragomer, 3. 12. 2014
Alenka Logar Pleško
