Dnevniški zapis BK, december, 2020
Članice bralnega krožka se kljub epidemiji redno sestajajo preko zooma in pridno berejo naprej. Res je v teh razmerah veliko težje priti do pravega knjižnega gradiva, kar pa sproti in solidarno rešujejo z medsebojno izposojo knjig. Vse bolj dobrodošle so domače knjižnice, kjer ni potrebno upoštevati predpisanega protokola v knjižnicah, vseeno pa težko pričakujejo čas, ko bo stikanje po knjižnih policah v knjižnicah spet normalno omogočeno. Ljudem, ki radi in veliko berejo, zagotovo manjka tudi stik s knjižničarskim osebjem in naključnimi obiskovalci.
V decembru smo prebirali dva avtorja, bolje rečeno avtorico in avtorja in sicer Mirjam Drev in delo V pozlačenem mestu ter Jurija Hudolina in njegove Ljubljanske ulice.
V pozlačenem mestu se srečamo z zgodbo, ki sega v konec osemdesetih let, ko se v naši družbi prične razpad dotedanje družbene ureditve. Osrednja lika sta mlad par, ki živi med Dunajem in Ljubljano, in je najbrž podoben mnogim mladim ljudem, ki se tudi v sedanjosti odpravljajo v tujino z željo po boljšem in večjem zaslužku in po uveljavitvi svojih poklicnih interesov. Mnogi na tej poti žal spoznajo, da je blišč tujine navidezen in se morajo soočiti z mnogimi intrigami, pritiski in manipulacijami, ki njihove ideale precej oklestijo. Bralci boste v knjigi lahko spremljali še druge knjižne junake, za katere se izkaže, da ostanejo na koncu praznih rok. Pripoved je vse bralke, ne le zaradi zgodbe same, temveč tudi zaradi lepega jezika in lepe, tekoče pripovedi, kar avtorico Mirjam Drev zagotovo uvršča med boljše avtorice tega časa.
Ljubljanske ulice niso le zgodba o mladosti v Ljubljani in o ljudeh, s katerimi se je avtor srečal.
V njej se prelivajo dogodki mladega človeka, ki odrašča in preko otroštva in mladosti postaja zrel človek. Spremljamo pripovedovalca, ki opisuje odnos med staršema in svoj odnos do njiju, kot ju vidi kot zrel in izkušen človek. Najbrž k temu pripomore sprememba okolja, v katerem biva, saj se iz Istre vrne nazaj v Ljubljano. Kot prišlek neprestano menja bivališča in tako vedno znova na novo vzpostavlja svoje življenje. Zanimivi so opisi različnih krajev in ulic po Ljubljani in seveda njegova volja in moč, da se obdrži kljub temu, da se pravzaprav pobira iz čistega dna.
Ker vse nismo prišle do tega naslova, smo prebirale tudi Ingrid Rosenfeld. V njej Hudolin razvije zgodbo hčerke poljskega juda in ljubljanske veleposestnice, ki s svojo lepoto, bistrim duhom in širokim obzorjem predstavlja življenje po drugi svetovni vojni in vse do danes. Za Ingrid je knjižni svet tisti, ki mlado profesorico povsem prevzame in vsakodnevni izzivi življenja so zato le primerjava z literarnimi deli. Zgodba se dogaja med Ljubljano in Kortami in kljub zapletenemu ljubezenskemu življenju glavna junakinja končno najde svoj mir in zadovoljstvo.
Osnove ljubezni in zla pa so še eno delo izpod peresa Jurija Hudolina. Popivanje po beznicah in odličnih lokalih, druženje z najraznovrstnejšimi ljudmi, ki so izgubili svoje nekdanje položaje, umik v drugačen svet in odnos do ženske, ki ga končno pripelje nazaj v Ljubljano, so osrednja pripoved glavnega junaka.
Lahko bi rekli, da se prav vse zgodbe vrte okrog žensk, … pa saj veste, kaj pravi znani pregovor …
Ampak ne bi o tem sedaj.
Hudolin je zagotovo avtor, ki ga je vredno brati, čeprav vas bodo morda ponekod presenetili nenavadni izrazi, ki jih uporablja v svojih tekstih, in nenavadno dolge stavčne povezave.
Uživajte pri branju.
Dragica Krašovec, urednica