Dnevnik BK, januar, 2019
Včasih človeku vsakdanje okoliščine onemogočijo sproten in celovit prikaz dela skupine, ki jo druži velika ljubezen do branja knjig in lepe slovenske besede. Pa naj tokrat na kratko združim prednovoletno branje z tistim, ki smo ga opravili v mesecu januarju letos.
Pravzaprav obe deli, tako Dve mladosti, ena ljubezen izpod peresa Alojza Rebule in Zore Tavčar kot Zaznamovana , delo pisateljice Nedeljke Pirjevec druži nekaj skupnega.
V obeh delih se prepletata dve zgodbi in obe zaznamuje velika ljubezen zakoncev, ki so glavni akterji v teh književnih delih.
Zora Tavčar se je rodila v meščanski družini v Loki pri Zidanem Mostu. Poročila se je s pisateljem Alojzem Rebulo, se preselila v Opčine pri Trstu in si tam ustvarila družino. Z možem sta imela tri hčere, vse so poznane in uveljavljene v svetu kulture.
Knjiga, ki smo jo prebirali je skupno delo zakoncev in vsebuje Rebulove spomine iz otroštva, ko je učenost nabiral kot pastir po kraških gmajnah. Žena Zora je dodala spomine iz Štajerskega Zasavja. Dve povesti v eni knjigi pričata o nekem lepem, krščanskem zakonu in v pripovedih lahko spremljamo odraščanje generacij iz nekega drugega obdobja. Jezik je lep, tekoč in izboren in prepričana sem, da bo knjiga pritegnia marsikaterega bralca.
Nedeljko Pirjevec morda poznate malo. To ni nenavadno, saj je izdala komaj dva romana. Poleg Zaznamovane še Sago o kovčku, kar nekaj let kasneje, kot je izšla prva knjiga.
Z delom je pričela kot igralka, pozneje pa je zaradi mnogih zdravstvenih težav, ki so jo pestile, opravljala različna druga dela, Poleg pisanja proze je veliko tudi prevajala iz italijanščine in delala na radiu.
V romanu Zaznamovana se prepletata dve zgodbi. Poleg lastne , kjer opisuje svojo pot od mladih let pa vse do ključnega srečanja v svojem življenju, bila je namreč zadnja žena legendarnega literarnega teoretika Dušana Pirjevca.
V knjigi podrobno opisuje muke umiranja profesorja Pirjevca, poti, na katerih se je našla z njim, v pripovedovanju pa se lahko prepozna tudi mnoge druge znane in pomembne Slovence tistega časa in dogodke, povezane z njimi.
Poleg pretresljive pripovedi o Pirjevčevi preteklosti pa vzporedno nazorno opisuje svoje doživljanje tistega časa, svoje izkušnje, položaj, v katerem se je znašlaob grozi najbližjega. Mene se je posebej dotaknila odkrita pripoved o odraščanju in spolnosti, ki je za mnoge avtorice še danes tema, o kateri se piše malo ali precej sramežljivo.
Vsekakor sta zgodbi zelo berljivi, nevsiljivi in razumljivi in bralcu na zanimiv način, s pretehtano in lepo besedo predstavita Pirjevčevo ustvarjalno pot vse do njegove smrti.
Vmes smo spoznali poezijo Ervina Fritza. Ob prazniku kulture in pesnika Franceta Prešerna pa smo se družno udeležili tudi literarnega večera v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki in uživali v poeziji slovenskih avtoric. Naša aktivnost le dokazuje, kako široke so možnosti za vstop v slovenski kulturni prostor in kako dobro jih znamo izkoristiti.
Dragica Krašovec, urednica