Zimski dnevi se iztekajo, dve leti karanten, izolacij, testiranja, zapiranja v mehurčke in še marsikaj drugega povezano z epidemijo korona virusa bo prav tako počasi utonilo v pozabo. A na obzorju so nove grozote, nepojmljivo ravnanje agresorja v deželi nekaj sto kilometrov od nas, ki nas ne morejo pustiti ravnodušnega in povsem brez skrbi. Ne vem, če so ti dogodki vplivali na izbor knjižne-ga dela in avtorja, a v teh dneh se zdi roman bolj aktualen kot kdaj koli.
Alenka je izbrala delo vrhniškega rojaka Karla Grabeljška in njegovo delo Med strahom in dolžnostjo. Pisatelj je v romanu opisal kmeta Kozlevčarja, ki živi na samotni kmetiji v kraju nekje med Vrh-niko, Logatcem, Žirmi in Horjulom, njegovo življenje pred, med in takoj po drugi svetovni vojni. Precej časa po osvoboditvi se na njegovi domačiji z ženo srečata z novinarjem Radom, ki je bil ranjen med vojno in pripeljan na kmetijo Kozlevčarjevih. Skrivali so ga nekaj mesecev ter poskrbeli za njegovo zdravljenje in bivanje pri njih, vse dokler ni bil sposoben vrnitve v partizanske enote. Kraji, ki jih pisatelj v romanu obravnava in opisuje, so v naši neposredni okolici in znani po tem, da so se v njih zadrževali poleg partizanskih enot in okupatorja, tudi belogardisti in četniki, ki so s svojim ravnanjem močno posegli v življenje in delo ljudi na teh kmetijah. Zlasti gospodarji kmetij so v nepredvidenih okoliščinah ravnali, kot se jim je zdelo v tistem času dovolj modro, predvsem z vidika zavarovanja svojih življenj in življenj najbližjih, obvarovanja svojih domov in zagotavljanja pomoči tistim, ki so jim lahko pomagali. Njihove odločitve, tako v svoji pripovedi Kozlevčar, zato niso bile vedno najboljše, saj je bil strah pred posledicami kakršnega koli ravnanja neprestano v njih, sploh pa niso bile po volji nobeni od udeleženih strani v vojni. O vsem je veliko razmišljal tudi mnogo let kasneje, ko je vojna vihra minila. Za nekatere svoje odločitve je moral plačati visoko ceno, saj so ga oblasti po vojni zaprle in mu zasegle vso zemljo, ki je zagotavljala obstoj kmetije in družini omogočala preživetje. Razočarali so ga tudi mnogi ljudje, ki so natanko vedeli, kaj se je med vojno dogajalo, a je v najtežjih trenutkih ostal sam. Podpirala ga je žena, s katero sta osamljena in razočarana ostala na kmetiji tudi po prestani kazni.
Pisatelj Grabeljšek slikovito opiše zgodbo kmeta, ki v tistem času ni osamljena, v podobnih situacijah so se znašli mnogi ljudje, in bralcu pušča odprte možnosti, da si oceno in presojo ravnanja vseh udeleženih oblikuje sam. Zagotovo je zgodba napisana doživeto in bi si zaslužila, da jo vzamejo v roke tudi mladi sedanje generacije, čeravno je roman izšel davnega leta 1967. Roman izpričuje, da je slikanje vojnih in povojnih dogodkov samo črno-belo povsem neprimerno in dokaj izkrivljeno.
Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič je delo avtorjev Slavka Pregla in Leona Pogelška. V primerjavi s prejšnjih romanom ne moremo vleči vzporednic, saj se dogaja veliko let kasneje in v povsem drugačnih razmerah. Zgodba pripoveduje o prevarantih, ki prevarajo še večje prevarante. Zasnovana je po resničnih dogodkih, ki jih je opisal Leon Pogelšek. V romanu se prepletajo prevare, zapleti, nenavadne dogodivščine, humor, tudi erotika in verjamem, da nikomur ne bo dolgčas ob prebiranju. Glavna junaka sta Leon Sattler, dolgoletni študent umetnosti in zgodovine iz Ljubljane in Milorad Živkovič Bata, pretkan in izurjen preprodajalec umetnin z Balkana. Zgodba doseže vrhunec, ko se v neki odmaknjeni vojvodinski vasi pojavijo umetniška dela vrhunskih mojstrov kot so Picasso, Matiss, Rodin, Renoir in še nekateri drugi in jih povežejo z izginulo zbirko Ericha Šlomoviča, znanega jugoslovanskega zbiralca umetnin.
Knjigo bodo z veseljem prebirali tisti bralci, ki imajo radi umetnost in se kdaj pa kdaj na trgu umetnin pojavijo tudi kot kupci. Zanimiva pa je vsekakor za vsakega, ki rad sega po delih naših literatov.
Urednica Dragica Krašovec