Ceniti bo treba tudi modrost in izkušnje in ne le hitrost in okretnost.

Drage študentke in študentje univerze za tretje življenjsko obdobje DVIG

Za nami je obdobje uspešnega učenja. Sami dobro vemo, koliko smo se naučili, to vedo tudi naši najbližji in to smo tudi dokazali s svojimi izdelki ali nastopi. Ne ustavijo nas stereotipi, da je učenje starejših nepotrebno (»zakaj pa bi moral star človek znati tuj jezik?«) ali osebni hobi (»samo zato, da mu ni dolgčas, naj plačajo, kar sami«).

 Tudi mi se učimo iz istega razloga kot mladi v šoli ali zaposleni v podjetju: zato, da nas sodobni čas ne postavi na družbeno obrobje:  Prihodnost ne pripada mladim ali starim, pripada tistim, »ki se naučijo, kar se morajo naučiti, zato da lahko storijo tisto, kar morajo storiti.« (Dennis Waitley).

Študentje univerze za tretje življenjsko obdobje imamo veliko prednost, mi se učimo z veseljem, novo znanje takoj uporabimo, ali na potovanju, ali v vsakdanjem življenju, ali pri osveščanju naših sokrajanov o pomembnih družbenih temah ali znamenitostih v naši občini.

Imamo še eno veliko prednost pred mlajšimi: osvobojenost od spon dela in pomanjkanja časa: otroci odrastejo in navadno živijo samostojno, končno lahko povemo svoje mnenje, ne da bi se bali, da bomo izgubili delo, imamo dovolj prostega časa, da se lahko z učenjem razvijamo.

Naša ambicija pa je, da bi stopili še korak naprej: da svoj prosti čas in učenje namenimo tudi spreminjanju odnosov in komunikaciji v našem okolju.

V letu 2018 vam želiva,

da bi svoje znanje spoštovali kot dediščino mnogih generacij in ga bogatili v  programih naše univerze za tretje življenjsko obdobje ter ga zvesto prenašali na svoje okolje.

 

Nika Gams in Olga Drofenik