DVIG-ova dolgoletna mentorica ddr. Verena Vidrih Perko nas je popeljala v čas, ki ga mnogi ne poznamo, skoraj 3000 let v preteklost, ko je Jeruzalem postal prestolnica Judovskega kraljestva. Spremljali smo obdobja popolnega uničevanja mesta in preganjanja Judov.
Prvič se je zgodilo v času rimske oblasti v 70 letih n. š., ko je bil porušen Jeruzalem in je tri leta kasneje padla mogočna utrdba Masada, kjer je 960 judovskih družin naredilo množičen samomor. Zgodovinski viri trdijo, da je bilo pobitih ali prodanih v suženjstvo 600.000 Judov, mnogi so umrli od lakote. Cesar Hadrijan se je zaradi upora pod judovskim princem Bar Kohba odločil izbrisati Jude. Po treh letih hudih bojev je bilo pobitih okoli 580.000 Judov, do tal porušenih 50 mest in 985 vasi, Judeja je bila preimenovana v Palestino. Ime je izgubil tudi Jeruzalem, postal je Aelia Capitolina, Judom je bil vstop dokončno prepovedan do 7. stoletja. Preživeli Judje so se podali na neskončno popotovanje po vsem tedanjem svetu, kjer so jih vsepovsod spremljala preganjanja.
Po koncu rimskega cesarstva je v Palestini vladal Bizanc, v Jeruzalemu so prevladovali kristjani. Zgrajene so bile vse pomembne cerkve, ki so še danes cilj romarjev, cerkev Kristusovega rojstva in Sv. groba ter številne druge. V 7. stoletju je Palestino preplavil val novorojenega muslimanstva, ki tako kot judovstvo in krščanstvo raste iz Stare zaveze. Večina staroselskega palestinskega prebivalstva sprejme muslimanstvo. Jeruzalem postane njihovo sveto mesto, kajti od tod je po njihovi veri Mohamed opravil duhovno potovanje v nebo. Zgradili so znamenito mošejo Al Akso, ki je še danes osrednji in sveti muslimanski del Jeruzalema. Če so na začetku muslimani in Judje bili zavezniki, pa to gotovo ni veljalo za kristjane. Ker so vsi pomembni evropski vladarji želeli biti varuhi Jeruzalema in svetega groba, je prišlo do krvavih križarskih vojn in obračunavanj med muslimani, Judi in kristjani. Vsi vladarji pa so se trudili Jeruzalem ozaljšati s katero od svojih zgradba, bodisi palač, cerkva ali mošej. Ker je veljalo, da se bo konec sveta začel prav v Jeruzalemu, so si vsi želeli biti tam pokopani. Za muslimane, Jude in kristjane je Jeruzalem sveto mesto, obdajajo ga tisoči grobov, kajti ob koncu sveta bodo lahko tam pokopani prvi stopili v raj.
Osmansko obdobje (1517 – 1917) je bil čas prenove in miru. Sulejman Veliki je Jeruzalemu dal prekrasno obzidje s trdnjavami, palače in ceste. Prva svetovna vojna je prinesla konec Otomanskega cesarstva in angleški mandat nad Palestino. Zaradi grozovitih pogromov, posebej v carski Rusiji, so se Judje začeli doseljevati v Palestino že konec 19. stoletja. Tedaj se je rodil tudi cionizem ali ideja o novi izraelski državi v Palestini.
Leta 1947 so navkljub krčevitemu odporu Palestincev in drugih arabskih držav ustanovili Izrael. Ustanovljena je bila tudi palestinska država, vendar so Arabci to zavrnili.
Judje, zdesetkani v drugi svetovni vojni, z žrtvami, ki presegajo 6 milijonov pobitih v koncentracijskih taboriščih, so se začeli množično doseljevati. Odprlo se je novo žarišče spopadov in začetek novih krivic. Nastanku države je sledil takojšen napad Egipta, Jordanije, Libanona in Sirije na Izrael, ki je tako kot v vseh naslednjih vojnah izšel iz spopadov močnejši in z novimi ozemlji. Sledile so zasedbe in množične odselitve Palestincev, ki so v številnih spopadih postali ne le žrtve izraelske širitve, temveč tudi arabskih politik. Arabci so vedno znova nasprotovali ustanovitvi palestinske države in rešitvi kočljivega položaja Palestincev.
Največji očitek, ki velja Izraelcem je, da kot okupatorji niso omogočili dostojnega življenja Palestincem na okupiranih ozemljih, kar bi bili po mednarodnem pravu dolžni storiti. Nov krvavi spopad, ki je izbruhnil 7. oktobra 2023 s terorističnim napadom hamasovskih borcev na Izrael, je izzval vojaško obleganje Gaze. Do 6. novembra je bilo v Gazi ubitih najmanj 10.022 ljudi – 4.104 jih je bilo mlajših od 18 let.
Judovstvo, muslimanstvo in krščanstvo se je razvilo iz Stare zaveze. Vsi današnji »sovražniki« Judje in Palestinci, kristjani in muslimani izhajamo iz istega debla. Ni moč zanikati velikega prispevka judovske kulture k zahodni civilizaciji in ne stiske, ki jo izkušajo Judje od padca Jeruzalema pod Rimljani. Preganjani in razseljeni po vsem svetu so postali ljudstvo Tore, skupnost, ki jih povezuje vera v novo domovino Izrael.
In ni mogoče spregledati, da je današnji Izrael tudi dom Palestincev. Da so ljudstvo istega, semitskega izvora in da si bodo morali domovino slej ko prej (raz)deliti, saj ne Judje, ne Palestinci nimajo nikjer drugje prostora pod soncem.
Zapisala: Olga Drofenik